Ima generalizirane tonično klonične krče, doslej jih je imel že 7x. Odkar jemlje zdravila pa ga še ni imel. EEG in krvne preiskave so popolnoma normalni, čaka pa še na MR. Pa je rekla zdravnica, da ima verjetno(?) enostavno obliko epilepsije in če eno leto ne bo imel napada, bomo probali ukiniti terapijo. A sploh pozna kdo koga, ki se je "pozdravil"? Večina otrok, ki sem jih srečala, so po uvedbi terapije sicer imeli obdobje brez napadov, vendar so se čez nekaj časa vrnili. Želim si, da moj sin zares ne bi imel več napada.
Sinko sedaj spi v najini spalnici, ker se bojiva, da bo imel napad ponoči in ga ne bova slišala. Ali tudi vaši otroci spijo z vami, ali ste to rešili na drugačen način? Pred tem je namreč spal v sobi s starejšo sestrico.
Vesela sem, da se razvija popolnoma normalno, saj že veselo govori v tro ali več zložnih stavkih, tudi motorično je ćisto O.K. Tudi zdravnica je rekla, naj ne skrbim, ker je sicer čisto lep in zdrav fantek. Pa me vseeno skrbi, saj ima večino otrok, ki jih poznam kasneje večje ali manjše učne težave. Kakšne so vaše izkušnje?
Kako ste vi odreagirali, ko ste prvič videli nezavestnega in tresočega otroka? Mene je vsakič hudo šokiralo, čeprav sem na to vedno ustrezno reagirala (stesolid,...). Videti je grozno, vsakič imam občutek, da se ne bo več prebudil.

Saj imam še polno vprašanj, pa jih bom pustila za naslednjič.
Uuups, vidim, da sem bila kar dolga, pa vseeno,...

Hvala za odgovore!
Želim vam lep dan in veliko veselih iskric v otroških očeh.