Stran 1 od 1

Jemanje zdravil

OdgovorObjavljeno: 09 avg 2006, 19:44
Napisal/-a Merima
Pred kratkim je naš dvoletnik dobil terapijo - Apilepsin. Pa imamo že od začetka težave, saj zdravila noče pojesti. Sem probala dati na žličko sok, vodo, sladkor,... pa nič. Pljuvati začne še predno sploh dam žličko v usta. Mislim, da to ne počne le zaradi slabega okusa, ampak tudi zato, ker se je tako odločil. Vedno se potrudim, da poje največ zdravila kolikor je mogoče, koliko kapljic pa v resnici dobi, ne vem.
:P Lump hiti s pljuvanjem, jaz pa s pobiranjem sline z okolice ust in vračanjem nazaj v usta.

Zanima me, kako ste vi opravili s tem, predvsem tisti z mlajšimi otroci, ki se jim še ne da nič dopovedati, so pa izjemno trmasti.

Ali mislite, da je to hudo narobe, če ne dobi vedno vsega zdravila (npr. namesto 6 kapljic le 5), ko tako pljuva?

Lep pozdrav!

OdgovorObjavljeno: 09 avg 2006, 23:32
Napisal/-a lameh
Otrok ima občutek, da nekaj mora, ker to nekdo drug želi. Zato zavrača to obliko prisile. Kaj narediti? poskusite eno preprosto zvijačo.
Na kocko sladkorja dajte potrebno količino kapljic in jo postavite na krožnik skupaj z še eno kocko sladkorja. Pričo otroka uzemite to drugo kocko in jo sami pojejte, kocko z zdravilom pa pustite na krožniku tako, da bo za otroka izziv. Morda seje bo lotil in niti ne bo opazil, da je prepojena z zdravilom.
Sporočite kako se obneslo.
Moja hčerka je vedno delala tisto kar sem ji jaz rekel da ne sme (tudi pri 24.).
L.P.

OdgovorObjavljeno: 04 sep 2006, 10:46
Napisal/-a Merima
Sem probala tisto s sladkorjem, je šlo dva dni, nato pa se je sladkorja naveličal. Je pa moja tašča (zelo praktična ženska) pogruntala nov sistem, ki sicer ni ravno najboljši, zdravilo pa le poje. Na žličko da kapljice razredčene z vodo ali sokom, nato pa se postavi za njim, da svoj prst med njegove dlesni, tako, da ust ne more zapreti in mu vlije zdravilo. Zanj je tako najmanj trpljenja, se sicer za trenutek skremži, vendar zdravilo POPIJE, kar je meni bistveno. Je pa res, da ko vidi, da se pripravlja zdravilo pobegne in se skrije v kakšen kot ali pa si pokrije usta. Vendar sedaj že dobro ve, da ga mora jemati in zato zjutraj in zvečer kar sam začne vpiti: "Zdraviloooo! Zdraviloooo!" Vendar, potem ko bi ga moral vzeti, si pa premisli.

Lep pozdrav!