Stran 1 od 1

Epilepsija in depresivno stanje

OdgovorObjavljeno: 21 dec 2013, 20:29
Napisal/-a Dangel
Pozdravljeni,

morda bom vse skupaj napisala malce bolj na dolgo :D
Z letošnjim letom so se pri meni pričeli napadi (naj omenim, da naj bi kot otrok imela napad in so me pričeli zdravit in mi pri 18-ih letih terapijo ukinili, saj vse do takrat ni bilo nobenega napada več, EEG pa čisto ok).Sedaj sem stara 33 let. No nekje na začetku leta se je pričelo. Po tretjem napadu sem odšla k nevrologu, ki mi je predpisal Lamictal 2x50mg ter EEG pregled in Magnetno resonanco (nekje tri različne preiskave). EEG je bil v mejah normale, Magnetna resonanca prav tako. Napad se mi je ponovil v času do novega pregleda čez cca pol leta še nekje trikrat, tak nekje po enkrat na mesec. Ob novi kontroli so ugotovili le še da sem slabokrvna, ter da imam visok pritisk in zdravila so mi zvišali na 2x100mg. Od takrat (avgusta) sem imela do novembra še nekje štiri napade.

Moja služba je bila res zelo stresna a to že zadnjih skoraj šest let, začelo pa se je letos (razumem pride enkrat do tiste meje ko je preveč). Zdaj sem s službo zaključila in sem se seveda otresla večine stresa (naj omenim, da nisem in ne trpim zaradi službe, pravzaprav je bilo veliko olajšanje, odvrgla sem res veliko breme). Sem pa sedaj v decembru imela že štiri napade, najprej enega, čez dva tedna (pred kratkim) pa na en dan kar tri. Iz mesta sem se preselila v naravo, imam fanta, ki je čudovit in mi res stoji ob strani, pravzaprav stresa ni več, vsaj ne veliko.

Naj povem, da so napadi grand mal, trajajo po 5 minut, trese me, sem brez zavesti in se ugriznem v jezik (ob strani imam že popolnoma pogriženega, se ne zaceli več k preostalemu delu). Ko pridem k sebi sem čisto ok razen, da je ponavadi povšter okrvavljen in da me mišice zelo bolijo. Sem pa čisto ok, zadnjič ko sem imela tri napade v enem dnevu in je prišel rešilec sem celo še iskala izvide, ko je zdravnik povpraševal kako in kaj. Napad se mi zgodi skoraj vedno ko spim ali enkrat-dvakrat ko sem zadremala. Do sedaj si nisem poškodovala še ničesar razen jezika. Kot sem omenila sem v istem trenutku - no po napadu takoj pri sebi, tudi naslednji dan sem še kar ok, pač bolečine v mišicah pa jeziku seveda, takrat tudi težko jem.

In tisto bistveno, še naslednji dan in potem še ena dva dni sem skrajno slabo razpoložena. Nisem agresivna ali samo slabe volje pač pa popolnoma obupana, žalostna, brez volje prav prisilit se moram, da na primer kaj skuham, ker mi ni ne za jest in mi je popolnoma vseeno a nardim kaj ali pa ne, žalost in brezvoljnost sta res veliki. Nekje v sebi se borim s svojim razpoloženjem in si dopovedujem, da ni tako hudo, da bo bolje, da ne smem kar tak obupat, da imam fanta, ki me razume in me ima res rad ampak kot da bi bila zunaj mene ˝lupina˝, ki je močnejša in predvsem negativna. Nikoli sicer nisem pomislila, da bi si kaj naredila ampak sem povsem brez želja, ciljev, tko uno ko ti je res vseeno. Baje naj bi bilo takšno razpoloženje normalno (je rekla zdravnica)?

Sedaj pa ni me strah samega napada, saj ničesar ne vem (čeprav se mi fant smili, ker mora gledat - meni bi bilo zelo hudo gledat nekoga, ki ga imam rada, ok vsakega ampak pri tistem, ki ga imaš res rad te bolj prizadane, vsaj mene bi), tudi s tem ne delam posebne komplikacije da me vse boli, da je jezik v ˝razsulu˝, da težko jem, ne...najbolj se bojim tistih dni po napadu, tistih strahotno depresivnih dni. Mogoče si jih ustvarim pravzaprav sama?Se še komu dogaja kaj podobnega?

Pa en lep pozdrav vsem skupaj :D

Re: Epilepsija in depresivno stanje

OdgovorObjavljeno: 22 dec 2013, 09:58
Napisal/-a ebi
Pozdravljena Dangel,

del tega kar omenjaš se je meni dogajalo pred leti. Imel sem Grand mal napade in v tej obliki kakor navajaš(krči, mišice bolele, vendar brez ugriza v jezik), ob menjavi terapije in s časom se je oblika napadov spremenila. Imel sem napade v obliki odsotnosti, brez grand mal. Kar se službe tiče, verjamem, da se v službi pojavi določena oblika stresa, ki pa vpliva na počutje/napade ravno toliko kolikor je človek dovzeten za to. Glede na to, da se napadi še vedno pojavljajo, bi morda bilo dobro, da se terapijo ali; zamenja ali dopolni. Sam sem imel naenkrat 3 vrste tablet a še vedno napade.
Ko se napad začne je hudo za vsakega, ki nam je blizu in te razumem, vendar.....Kar se tiče depresije po napadu oz. pri meni ni bilo ne duha ne sluha o tem. Kakor je človek dovzeten za vrsto terapije je tudi za depresijo, eni malo bolj drugi manj, spet tretji nič.

Nato sem spoznal ženo in pred 8 leti dr. Lorber-ja, ki me je poslal na operacijo v Erlangen in danes je dve leti tega in moram reči, da je vse ok. Pravzaprav sem po njegovih navodilih pred mesecem dni začel z zniževanjem terapije.

Vsi, ki me poznajo, vedo, da je vsaki dan novi izziv in da gremo z glavo pokonci zmagam naproti.

Lepe praznike tebi in vsem ostalim.

Ebi :D :lol:

Re: Epilepsija in depresivno stanje

OdgovorObjavljeno: 22 dec 2013, 12:51
Napisal/-a Dangel
Pozdravljen,

zahvaljujem se za opis tvojih izkušenj. Ja morda pa je kar se tiče nekoliko ˝depresivnega˝stanja krivo to, da si preveč jemljem k srcu, kaj se je zgodilo pa zakaj in podobno. Morda pa je pa to zame le nova preizkušnja. :?

Vsekakor pa sem v dnevih, ko ni ne duha in sluha o napadu oziroma se ni zgodil par uric nazaj tudi jaz oseba, ki gre z glavo pokonci in je kot borec pripravljena na nove izzive. Ravno zaradi sicer pozitivne osebnosti pa me tako zanima ali ima pri slabih občutki po napadu ravno stanje med napadom kakšne določene negativne vibracije oziroma rušenje sicerjšnega stanja človeka :shock:

Bom pa hvaležna še komu drugemu za njegovo mnenje.

Tudi jaz tebi in tvoji družini želim lepe praznike pa seveda vsem ostalim na tem forumu :D

Re: Epilepsija in depresivno stanje

OdgovorObjavljeno: 08 jan 2014, 22:01
Napisal/-a ljubljancan
Hoj,
jaz imam podobna leta, podobna diagnoza, tudi EEG in MR sta bolj ali manj OK, pa še ista terapija in stres kot sprožilec.
Sicer precej bolj redki napadi (cca. 1/leto), pa seveda bolečine v mišicah.

Drugače pa, ja, "postictal depression" (kot se temu reče v angl - lahko malo pogooglaš) razmeroma pogost pri epilepsiji, cel kup razlogov možnih, recimo: http://www.nature.com/nrneurol/journal/v7/n8/abs/nrneurol.2011.104.html

V splošnem pa jo lahko povzročijo:
- psihološki dejavniki (kot že sama omenjaš): torej neka zamorjenost, žalost, ker si pač spet imela napad
- nevro(bio)loški dejavniki: razne snovi, ki se sprožajo v možganih med in takoj po napadu
- antiepileptična zdravila (čeprav lamictal pa tu ne bi smel biti kriv)

Poskusi morda s kakim psihiatrom?

Re: Epilepsija in depresivno stanje

OdgovorObjavljeno: 09 jan 2014, 18:53
Napisal/-a Dangel
Hei hei,

Najlepša hvala za odziv in odgovore. Ja morda je res poglaviten dejavnik ravno ta ker se sekiram in bojim napada še bolj pa samega stanja po njem. Spet se je zgodilo in spet je bilo par obupnih dni. Kljub vsemu bom še vztrajala in zaenkrat še ne bom poiskala kakšnega psihiatra in kakšnih novih zdravil :)

Hvala za vire bom res malo prebrskala mogoče najdem še kaj posebej uporabnega.

Hvala in lep pozdrav!

Re: Epilepsija in depresivno stanje

OdgovorObjavljeno: 26 maj 2014, 22:23
Napisal/-a Robberto
HI!
To ker si opisala je pa ker podobno mojih izskušenj z epilepsijo, 'grand mal' napade, psihične stanje in razpoleženje itd. ... Moja zgodba je ker dolga.
Ker je meni veliko oz. največ pomagal je pozitivni odnos do vsega tega in razne zanimanje in raziskave kako si lahko sam pomagam. Tega je pa veliko, koliko in kaj si lahko sam narediš, za izboljšati svoje življenje.

P.S. Sorry! Se opravičujem za moja slovenščina, sem tujec in se nisem popolnoma osvojil slovenskega jezika. Jaz imam želja deliti svoje izkušnje z drugimi. Me lahko tudi najdete na facebook, sem 'prijatelj' LIGA, Robert POSL

Re: Epilepsija in depresivno stanje

OdgovorObjavljeno: 27 maj 2014, 05:48
Napisal/-a ebi
Robberto,

Solo cosi avanti, e la strada giusta.
Samo tako naprej.

Ebi :D

Re: Epilepsija in depresivno stanje

OdgovorObjavljeno: 27 maj 2014, 18:58
Napisal/-a Robberto
OK. Rad bi malo napisal glede tega, 'kako si lahko sam pomagaš'. V to zelo verjamem, da je veliko ker si lahko sam narediš, da si sam izboljšuješ življenje.
Prvič to. Epilepsija je zelo dinamičen izziv, skoraj drugačen za vsakega posameznika, ampak zopet je gotovo veliko skupnega za veliko od nas z epilepsijo.

Obstaja veliko stvari ker si lahko posameznik sam naredi brez vpliv specialista oz. zdravnika. Svede jaz veliko sodelujem s svojim specialistom, veliko sprašujem in veliko pogovarjeva o te stvari ker jih najdem na interntu itd.

Eden od največjih teh je DIETA. Morda ste že slišali za ketogensko dieto. To je dieta, ki temelji na to da telo predobiva energija, ki ga potrebuje od maščobe in ne od ogljikove hidrate (kakor je ponavadi). In točno to je to, dieta z več maščobe in z malo ogljikovi hidrati. Čeprav so te ketogenske diete ponavadi po nek strogi seznam oz. urnik, kaj kdaj ješ in koliko. Jaz sicer nimam nek urnik ali seznam kaj lahko kdaj jem. Jaz sem edino svojo dieto ojačil z maščobe (še sploh z mlečne maščobe) in izzogibam ogljikovi hidrati. Makerone in špagete skoraj nič ne jem, ... itd. Ketogenska dieta je zelo vredu stvar, saj je tudi veliko športniki, ki uživajo neka oblika ketogenka dieta.
Nekaj povezano s tem je jemanje ribje olje. S tem sem začel z vpliv ketozo, ki mi je zelo veliko pomagal.

Drugi veliki stvar je ŠPORTNE AKTIVNOSTI in/ali aktivnosti zunaj. Prvič, vedno slišimo kako je šport na splošno zdravo. To še sploh velja za epileptiki, o tem sem že en daljši članek napisal. Drugič in še sploh zelo vredno za nas z epilepsijo. Šport lahko zelo vpliva na samozavest in razpoleženje.

Zelo verjamem, da tvoj fizična stanje in fizične strani epilepsija OGROMNO vplivajo na rzpoloženje in psihične stanje.

To so le dve stvari, o katerem lahko še veliko napišem. Kot sem omenil, da sem na Facebook tako, da si lahko napisujemo in bolj osredotočimo na doleče teme itd.

Re: Epilepsija in depresivno stanje

OdgovorObjavljeno: 22 sep 2014, 15:37
Napisal/-a Jenica
Opazila sem, da nihče ni omenil tudi drugih razlogov za depresivna stanja. Eno je zagotovo, da se po grand mal napadih počutiš OBUPNO. Kot da si imel najslabšo gripo stoletja ali tako hudega mačka kot ga v resnici sploh ne mores doživeti. Meni se je spremenil še celo okus v ustih za nekaj dni, dan, ko sem imela napad sem prespala in potem še potrebovala kar nekaj dni, da sem prišla k sebi, za pridobitev moči pa skoraj teden. Nič čudnega, da te to depremira. Jaz sem imela še tudi težave s spomnimo, ne samo takoj po napadu, ampak kar nekaj časa še po napadu se določenih stvari nisem mogla spomniti oz.sem potrebovala nekaj časa, da se jih spomnim. Naravnost grozljivo, počutiš se kot da te zapušča pamet. Nič čudnega, da si depresivna. In tudi zdravila, ki naj ne bi vplivala na imunski system in na depresivna stanja....vse lepo in prav, da ti zdravnik reče, da nima takšnih izkušenj ampak sama najbolje veš, kako nekaj vpliva nate in kako to zdravilo deluje nate.
Lahko bi ti rekla misli pozitivno, ampak povej to komu, ki je depresiven. Logično je, ampak ni pa enostavno. Pozabiti ne smeš le, da se nimaš česa bati. Da bo sčasoma še vse v redu, le prava zdravila moraš najti oz.pravo zdravljenje. In ne se sekirat ko se slabo počutiš, pusti se razvajati, se je pač zgodilo. Ni prijetno, ni lepo, ampak vedno je lahko še slabše.

Predvsem pa se skušaj socialno angažirati, pojdi ven, zabavaj se, četudi ti ni do tega. Zaposli se, da ne razmišljaš o temu, vedi, da si normalna. Pa predvsem se ne pozabi pogovarjati, drugi ti bodo znali razložiti, da ni nič hudega s tabo :) Upam, da ti bo to kaj pomagalo.lp