Zelo sem vesel da je moja tema poigrala toliko debate.. Vidu sem pa da je kr neki kritik na tako poimenovano alternaivno medicino. Hm kot prvo, rastline so le narava, in vse zdravila so iz narave narejena, sej drugače ne more bit.
Mene od vedno bolj privlači alternativna medicina, čaji pa to, čene le kot preventivno, ampak v nasprotju z zdravili modernimi vsaj vem da ni stranskih učinkov. Ok so ene bolezni in problemi k jih z zdravilmi na lahko rešiš, kot kaka angina itd itd.. ampak, ta epilepsični napadi so pa kr bl zahtevni..
sej vse uredu, dokler ti ne te tablete ne začnejo delat čudne občutke, meglice v glavi in take stranske učinke, k se je men zgodilo, in pač ko sm uprašu zdravnika mi ni upu nč druzga rečt d pač mi bodo dali pa druge, saj ne vejo kake bi ble dobre zame.. no, malo strašno je bit poskusni zajček..
pa vseeno sem mel napade pol..
No sej jih jemljem ševedno tablete, ampak dosti iščem pomoč direktno iz narave.
smešno mi je blo prebrat teh par kritik čez to debato, ampak se najbl strinjm s tistim k je pisalo d medicina al deluje al ne deluje, tko da je treba probt te nam bližnje in prijetnejša zdravila, kot pa da le punm neke tablete vame k sploh noben ne ve al bo sploh kaj pomagalo, k kdaj smi zdi da so mi jh dali le zato d mam lasten občutek da bo vse uredu..
sej na tem lastnem občutku smi zdi da si sam najbl pomagam, ker pozitiva je dosti zdravlja.. no zdaj že nakladam..
pač, jst ne bom le gledal in si rekel: ok mam tablete k nevem sploh al delajo al ne, ampak ker je dohtar reku da je uredu, naj bi blo res uredu.
Veste kaj, je že precej reči k so mi jh rekli dohtarji za kar so se močno zmotli, tko da, je treba poslušat jih, je treba se znjimi pogovorit, ker sigurno dosti več znajo in vejo, ampak nikoli ne pozabit da telo je naše in trdo drži to, sto ljudi sto čudi, tko da vsako telo drugače upliva, drugače močno je, in drugače se lahko zdravi..
tko da možgane imamo tudi za to da poslušamo lastno telo..
Upam da si bomo naše iskušnje še naprej podajali..
mene od vsega tega je najbolj hud ta občutek, da me lohko kr naenkrt stisne, hudo mi je za prijatle in ljudi k jh ljubim k morjo to vidt, alpa k u strahu čakajo kdaj me bo spet to prijelo, al nekje na varnem, al kje kjer bi mi lohk življenje koštalo..
sam, veste kaj, če so možgani tisti k to sprožijo, so možgani tisti k to lohk rešijo..
Lani ko sem imel nesrečo in po komi, so me držali na pojstli in bli sigurni (ta prekleta dohtrca u bolnici, k bi jo razbil kako je z mano delala) da sm končal, da sm mentalni invalid in nekaj takega..
no po mescu in pol sm prišel nazaj jim prinest dve flaški vina in sm jm povedu da spet pridno končujem študij.. sam gledli so me, kako sem tko nasmejan, kako tko umirjeno govorim in to. to pa za to, ker sm moral sam ugotovit kaj mi je, saj dohtrca si ni uzela 1 min za pogovor z mano, ampak je sprašavala moje starše kako se počutm, kako mi je, ej ma mi kdo lohk razlože kako naj bi oni vedli kako se jst v meni počutm, pa kje se je ta dohtrca zvalila na svet.. moji svojci u paniki in šoku, una pa jih gre prašavat kako se jst počutm..
no, pol sm jst use to odtrgal proč in začel sam s sabo razmišljat kako naj si pomagam.. ker sem od malih nog vajen delat, kr se kar lotil dela tam po bolnici, ker je bil to udarec v glavo, poškodba možganu itd, sm kr precej hitro začel čim bolj vadit spomin, branje, logična uprašanja delat, računanje poskusu, uglavnem gib telesa in uporaba možganov..
No tko sm en mesc se iskal, in kak dan sm resno mislu, eh jst sm šou po gobe, mene me ne bo nč več popravlo..
ampak ni blo tko, ker sem ustrajo, tko da sem si možgane s možgani popravil..
Tu ne govorim da ne poslušat zdravnikov itd, ampak da čim več poslušat in poiskat, in ko imamo izbrane podatke premislit dobro o vsem in zbrati dobre poti..
no zdravo naprej..
