kako premagati napad in zakaj se sploh pojavi epilepsija

[ne_ko]

za nekoga, ki je do 35-etega dobil napad 3x, se pravi, v povprečju vsakih slabih 12 let, pri čemer je verjetnost zelo mala, da bo ravno takrat v avtu, vzame se mu pa izpit! Takih nesreč, ki jih zagrešijo iz znanega vzroka, je verjetno več kot 99%, pa jim nihče nič ne naredi. Oni zavestno koga ubijejo, kar je še bolj grozno! Tisti, ki iz neznanega vzroka naredijo nesrečo, pa tudi niso samo epi-ji. Je pa vsak primer potrebno individualno obravnavat. Zgoraj opisani primer se mi ne zdi kot 'tezek' primer. Če te pa vsak dan ruka, je seveda druga stvar.

[lameh]

...eno so zakoni in njihovo izvajanje. Tu se popolnoma strinjam, zakoni so zgrešeni - nekomu se vzame vozniško dovoljenje, drugemu pa ne. Npr. oseba po doživetem infaktu je enako nevarna v prometu, pa ji nihče ne odvzame vozniško. Ali osebe na zdravljenju Metadonom, težji psihiatrični bolniki in še mnogo drugih.
Nobena smrt, kot posledica prometne, ni zavestno povzročena. Res pa je, da bi marsikatera smrt bila preprečena, ko bi se prej zavedali možnih posledic in nebi v takšnem ali drugačnem stanju upravljali vozilom. Za tovrstno preprečevanje, ni potrebno odvzeti ljudem vozniško dovoljenje, marveč jih samo ozaveščati o morebitnih posledicah. Marsi kdo bo na ta način sam presodil ali in kdaj lahko sede za upravljalec svojega vozila.
Imam veljavno vozniško B, C, in E kategorije, čeprav nimam potrjene epilepsije, težje vozilo od 3,5 t ne vozim že več kot 30 let (pa mi tega še nihče ni prepovedal).
Stvar je osebne odločitve - bodite tudi sami malce svoj zdravnik in svoj sodnik.

[Jure]

Ja sem mel zadnji napad skoraj 2 leti nazaj in še ne morem delat ispita, esno pa razmišljam o tem ali bi ga sploh šel.....vprašanje vest, kot se temu reče. Nebi rad za ceno svojega udobja spravljal ostale v življensko nevarnost. Zaenkrat se tudi čisto vredu počutim brez avta in uglavnem v Lj štopam ali grem s kolesom ali pa na bus. Moje mnenje je tudi, da bi se dalo dosti bolje prit skozi če nebi bili pri vsaki bajti 4je avtomobili. Ko kolesarim skozi Lj pa kr puščajo avte na kolesarskih stezah in podobno....res so carji. Naslednjič bom vzel fotkič s sabo, zadeve poslikal in poslal policiji, pa naj pol oni urejujejo.

Mislim da epilepsija si ceer ni bolezen, ki te spremlja celo življenje, tako kot HIV in podobno, ampak lahko tudi izgine in se nikoli več ne pojavi.

ja saj glih tukaj je fora... Se ne ve, ali bo še kdaj nastopila bolezen. Veliko ljudi noče imeti opravka z epileptiki, noben noče prevzemati odgovormosti, pa tudi mnenje nevrologov se zelo razlikuje. Imel sem tri napade, zadnjega v jeseni, specialist, ki je nevrolog in je obenem seznanjen s potapljaško medicino mi je dejal, da se lahko potapljam čez kako leto, če ne bo napadov, izpit grem pa lahko delati v jeseni.

[lameh]

...., noben noče prevzemati odgovormosti,....

In kdo po tvojem mnenju bi moral prevzeti odgovornost za posleduce "tvoje" neodgovornosti?

Sam imam obliko pri kateri ni odsotnosti zavesti (skoraj bi trdil, da sploh ne gre za epilepsijo, ker se nikoli nisem zdravil v tej smeri), imam le blokado pri kateri ne prepoznam okolico (od 5 - 10 minut), po mnogih kriteriji iz literature in diagnozo s strani moje stare mame, je tudi to oblika epilepsije. Kadar se mi zgodi blokada te vrste, se zaustavim na najbližjem parkirišču in počakam da mine. Z osebnim vozilom to lahko, saj lahko počakam kjerkoli ob cesti, pa tudi če zgrešim in zapeljem v kakšno ozko ulico, pozneje z lahkoto lahko obračam. S tovornjakom ali vlačilcem tega nebi mogel početi, zato sem odgovorno sprejel odločitev, da kljub vozniškem dovoljenju za "C" in "E" ne bom vozil težke tovornjake. Opazil sem, da mi pogosto napad sproži že manjša količina alkohola (dva piva, 2 x 2 deci vina ali deci žganja), kakor tudi ponočevanje ali dolgotrajnejše stresno stanje, zato se naštetim v čim večji meri izogibam.

Torej, kaj hočem povedati: sprejeti moraš sebe takšnega kot si, ugotoviti moraš vzrok in morebitne sprožilce za napad ter se ne primerjati z osebami brez epilepsije. Le tako boš, kljub epilepsiji, lahko živel polno in zadovoljnp življenje. Svojo energijo usmerjaj v to; KAJ LAHKO DELAŠ (počneš), namesto ČESA SI ŽELIŠ IN NEBI SMEL.

O tem in podobnih zagatah se tvorno pogovarjamo na skupinah za samopomoč , izmenjujemo si izkušnji in predebatiramo o problemih večjih rasežnosti (žal se nas bolj malo odloči za članstvo v že ustanovljene skupine). Z namenom boljšega povezovanja ljudi z epilepsijo Slovenije (SKUPAJ SMO MOČNEJŠI), smo nekoliko nas "pogumnih" tudi registrirali Klub - "laično" društvo ljudi z epilepsijo Slovenije, ki bo v skladu s statutom v pomoč članom ter laično in strokovno javnost seznanilo z razsežnostjo težav ljudi z epilepsijo v vsakdanjem življenji.
Statut si lahko ogledaš na EPILEPSIJA - STATUT. eDNEVNIK.si
in v kolikor vidiš sebe znotraj te druščine si nam dobrodošel.

[Jure]

...., noben noče prevzemati odgovormosti,....

In kdo po tvojem mnenju bi moral prevzeti odgovornost za posleduce "tvoje" neodgovornosti?

Sam imam obliko pri kateri ni odsotnosti zavesti (skoraj bi trdil, da sploh ne gre za epilepsijo, ker se nikoli nisem zdravil v tej smeri), imam le blokado pri kateri ne prepoznam okolico (od 5 - 10 minut), po mnogih kriteriji iz literature in diagnozo s strani moje stare mame, je tudi to oblika epilepsije. Kadar se mi zgodi blokada te vrste, se zaustavim na najbližjem parkirišču in počakam da mine. Z osebnim vozilom to lahko, saj lahko počakam kjerkoli ob cesti, pa tudi če zgrešim in zapeljem v kakšno ozko ulico, pozneje z lahkoto lahko obračam. S tovornjakom ali vlačilcem tega nebi mogel početi, zato sem odgovorno sprejel odločitev, da kljub vozniškem dovoljenju za "C" in "E" ne bom vozil težke tovornjake. Opazil sem, da mi pogosto napad sproži že manjša količina alkohola (dva piva, 2 x 2 deci vina ali deci žganja), kakor tudi ponočevanje ali dolgotrajnejše stresno stanje, zato se naštetim v čim večji meri izogibam.

Torej, kaj hočem povedati: sprejeti moraš sebe takšnega kot si, ugotoviti moraš vzrok in morebitne sprožilce za napad ter se ne primerjati z osebami brez epilepsije. Le tako boš, kljub epilepsiji, lahko živel polno in zadovoljnp življenje. Svojo energijo usmerjaj v to; KAJ LAHKO DELAŠ (počneš), namesto ČESA SI ŽELIŠ IN NEBI SMEL.

O tem in podobnih zagatah se tvorno pogovarjamo na skupinah za samopomoč , izmenjujemo si izkušnji in predebatiramo o problemih večjih rasežnosti (žal se nas bolj malo odloči za članstvo v že ustanovljene skupine). Z namenom boljšega povezovanja ljudi z epilepsijo Slovenije (SKUPAJ SMO MOČNEJŠI), smo nekoliko nas "pogumnih" tudi registrirali Klub - "laično" društvo ljudi z epilepsijo Slovenije, ki bo v skladu s statutom v pomoč članom ter laično in strokovno javnost seznanilo z razsežnostjo težav ljudi z epilepsijo v vsakdanjem življenji.
Statut si lahko ogledaš na EPILEPSIJA - STATUT. eDNEVNIK.si
in v kolikor vidiš sebe znotraj te druščine si nam dobrodošel.

SIcer tukaj lahko izmenjujemo samo mnenja med seboj, nevrolog je tisti, ki bo dokončno povedal kaj je in kako. Pri meni je poznan vzrok za zadevo, katera se mi je pojavila in trjala nekje od 2007-2009. Trije napadi, po drugem sem dobil tablete, nato v nekem časovnem razponu zamenjal nevrologa, po njegovem mnenju glede pogostosti napadov ni ovire za opravljanje izpita osebnih vozil, glede potapljanja smo delali pregled magnetne resonance, izvid in menje mi je tudi povedal. Potapljanje ni izključeno, odločali se bomo tudi o ukinitvi terapije...

Drgač pa ja, mnogo dejavnikov je odvisnih od tega kaj sproži napad, kdaj se je pojavil in ostalo... KLJUČNO je pa mnenje nevrologa.

[Jure]

za nekoga, ki je do 35-etega dobil napad 3x, se pravi, v povprečju vsakih slabih 12 let, pri čemer je verjetnost zelo mala, da bo ravno takrat v avtu, vzame se mu pa izpit! Takih nesreč, ki jih zagrešijo iz znanega vzroka, je verjetno več kot 99%, pa jim nihče nič ne naredi. Oni zavestno koga ubijejo, kar je še bolj grozno! Tisti, ki iz neznanega vzroka naredijo nesrečo, pa tudi niso samo epi-ji. Je pa vsak primer potrebno individualno obravnavat. Zgoraj opisani primer se mi ne zdi kot 'tezek' primer. Če te pa vsak dan ruka, je seveda druga stvar.

Pomemben je vzrok za napade, pogostost in mnenje nevrologa. "kolikokrat ste po radiu slišali, da je oseba dobila epi napad in je zato umrl clovek v nesreči" ?? Meni je bolj poznano tole "zaradi vinjenosti umrle 3 osebe na avtocesti"......... TOREJ?

[lameh]

[quote="
Pomemben je vzrok za napade, pogostost in mnenje nevrologa. "kolikokrat ste po radiu slišali, da je oseba dobila epi napad in je zato umrl clovek v nesreči" ?? Meni je bolj poznano tole "zaradi vinjenosti umrle 3 osebe na avtocesti"......... TOREJ?[/quote]


Res je, ne pišejo zaradi epija, je pa tudi res da policija v takih primerih odreja samo tehnični pregled vozila ne tudi pregled zdravstvene kartoteke. Naprimer zadnje novice 24UR
"Moški je z osebnim vozilom peljal po uvozu na avtocesto v smeri Ljubljane, nato pa iz do zdaj še neznanega razloga zapeljal s cestišča ter trčil v betonski podvoz. Umrl je na kraju nesreče. Da bi ugotovili vzrok nesreče, so policisti odredili izredni tehnični pregled vozila."
Bomo kdaj zvedele zakaj je resnično zapeljal v smrt?

Mnenje nevrologa je odvisno tudi od našega odnosa do bolezni.
Če bom JAZ dve leti tajil da sem imel napade in bom nevrologu ob vsakem rednem pregledu povedal da se dobro počutim, bo njegovo mnenje pozitivno. Pri nevroloških bolezni se da veliko manipulirati.
Odvisno od posameznika kaj želi dosegati in kaj je za to pripravljen narediti.

Ko je Bog ustvarjal človeka, mu je dal pravila obnašanja ( 10 zapovedi) in "svobodno voljo".
To svobodno voljo imamo tudi pri odločanju o načinu življena z epilepsijo.
Poznam nekaj oseb z epilepsijo, da kljub prepovedi (odvzemu vozniške) vozijo - je pač v prekršku in bo plačal kazen ko ga bodo dobili. Verjetnost, da ga policija zaustavi na cesti je pa enaka tisti, da bo dobil napad za volanom. Vse je stvar osebne odločitve..

[Jure]

[quote="
Pomemben je vzrok za napade, pogostost in mnenje nevrologa. "kolikokrat ste po radiu slišali, da je oseba dobila epi napad in je zato umrl clovek v nesreči" ?? Meni je bolj poznano tole "zaradi vinjenosti umrle 3 osebe na avtocesti"......... TOREJ?

Res je, ne pišejo zaradi epija, je pa tudi res da policija v takih primerih odreja samo tehnični pregled vozila ne tudi pregled zdravstvene kartoteke. Naprimer zadnje novice 24UR
"Moški je z osebnim vozilom peljal po uvozu na avtocesto v smeri Ljubljane, nato pa iz do zdaj še neznanega razloga zapeljal s cestišča ter trčil v betonski podvoz. Umrl je na kraju nesreče. Da bi ugotovili vzrok nesreče, so policisti odredili izredni tehnični pregled vozila."
Bomo kdaj zvedele zakaj je resnično zapeljal v smrt?

Mnenje nevrologa je odvisno tudi od našega odnosa do bolezni.
Če bom JAZ dve leti tajil da sem imel napade in bom nevrologu ob vsakem rednem pregledu povedal da se dobro počutim, bo njegovo mnenje pozitivno. Pri nevroloških bolezni se da veliko manipulirati.
Odvisno od posameznika kaj želi dosegati in kaj je za to pripravljen narediti.

Ko je Bog ustvarjal človeka, mu je dal pravila obnašanja ( 10 zapovedi) in "svobodno voljo".
To svobodno voljo imamo tudi pri odločanju o načinu življena z epilepsijo.
Poznam nekaj oseb z epilepsijo, da kljub prepovedi (odvzemu vozniške) vozijo - je pač v prekršku in bo plačal kazen ko ga bodo dobili. Verjetnost, da ga policija zaustavi na cesti je pa enaka tisti, da bo dobil napad za volanom. Vse je stvar osebne odločitve..[/quote]

NOBEN NEVROLOG se ne bo spustil v nekaj, pa naj bo to voznško dovoljenje, dovoljenje za potapljaje, če ne bo 99% v kaj se spušča in kake so nevarnosti. Zakaj 99% ?? Ker danes ni nobna stvar 100%...

Sicer je pa itak meni osebno logično, da bo pacient ravnal odgovorno in ne bo šel delat nekaj, ka je bilo odsvetovano s strani nevrologa kot meni potapljanje do dogovorjenega meseca)...

[iratej1]

Pozdravljeni!

Imam eno vprašanje. Sama imam neke vrste epileptične napade-pravzaprav bolj napade panike... Marsikdaj mi je že uspelo to preprečit (sama sebi govorim:je ok, umiri se in tko) in mi pomaga. Se pa marsikdaj ne morem temu izognit-napadu. Res nevem kaj narediti. EEG ni pokazal nobenih znakov epilepsije-je z mano vse ok... Hodim tudi občasno k psihiatru oz. psihologu, ampak še vedno se pojavijo. Jemljem zdravila proti epilepsiji-Lamictal, in zdravila proti depresiji ali nekaj podobnega-Zoloft. Zadovoljna sem, ker so napadi vreedno bolj blagi-par let nazaj sem imela napade, med kaerimi sem 'govorila' ja, ja, ja ja... in so me težko ustavili. In ko doživim napad, mi najbolj pomaga, da se uležem v posteljo, pokrijem z deko, dam glavo pod vzglavnik in to tako, da sem 'izolirana' pred vsem-naredim tudi to, da ne bidim svetlobe. Porwm pa po določenem času-ko si odpočijem, mine. Marsikdaj se zgodi, da prej začutim 'šok'-majhen napad ali nevem kako bi temu rekla, ali pa me kar naenkrat 'udari' močneje... Res nevem kaj narediti. Pa včasih, ko mi srce utripa hitreje, se kar ustrašim, da bom dobila napad-ker mi med napadom močno bije srce...

Ima še kdo med vami kakšne podobne napade?

Najlepša hvala za odgovor, pa
(s)mejte see...

Pozdravljena!
Takšne napade, kot si jih opisovala ti pred leti imam sedaj jaz. Če kaj brskaš po forumu, oglasi se.
Lp, Ivana

[Jure]

Pozdravljeni!

Imam eno vprašanje. Sama imam neke vrste epileptične napade-pravzaprav bolj napade panike... Marsikdaj mi je že uspelo to preprečit (sama sebi govorim:je ok, umiri se in tko) in mi pomaga. Se pa marsikdaj ne morem temu izognit-napadu. Res nevem kaj narediti. EEG ni pokazal nobenih znakov epilepsije-je z mano vse ok... Hodim tudi občasno k psihiatru oz. psihologu, ampak še vedno se pojavijo. Jemljem zdravila proti epilepsiji-Lamictal, in zdravila proti depresiji ali nekaj podobnega-Zoloft. Zadovoljna sem, ker so napadi vreedno bolj blagi-par let nazaj sem imela napade, med kaerimi sem 'govorila' ja, ja, ja ja... in so me težko ustavili. In ko doživim napad, mi najbolj pomaga, da se uležem v posteljo, pokrijem z deko, dam glavo pod vzglavnik in to tako, da sem 'izolirana' pred vsem-naredim tudi to, da ne bidim svetlobe. Porwm pa po določenem času-ko si odpočijem, mine. Marsikdaj se zgodi, da prej začutim 'šok'-majhen napad ali nevem kako bi temu rekla, ali pa me kar naenkrat 'udari' močneje... Res nevem kaj narediti. Pa včasih, ko mi srce utripa hitreje, se kar ustrašim, da bom dobila napad-ker mi med napadom močno bije srce...

Ima še kdo med vami kakšne podobne napade?

Osebno mislim, da bi bil pameten obisk nevrologa in naj on pove kaj in kako.

Najlepša hvala za odgovor, pa
(s)mejte see...

Pozdravljena!
Takšne napade, kot si jih opisovala ti pred leti imam sedaj jaz. Če kaj brskaš po forumu, oglasi se.
Lp, Ivana